Super opravljeno! Le tako naprej / prebrano

Pljusk pohval; Ken Blanchard

To knjigo mi je predlagala socialna pedagoginja, ki je dala odpoved v službi na socialni takoj zatem, ko je napredovala. Zakaj? Ker z našim sistemom ne moreš pomagati ljudem če si še tako želiš. Tudi med sodelavci ni bilo dobrega vzdušja. Delo ni bilo tako kot je pričakovala in je zato šla raje na svoje, čeprav v zrelih letih. Dodala je tudi, da ji niti fakulteta ni dala pravega znanja za življenje in bi vse to oziroma še več izvedela samo če bi le prebrala nekaj knjig.

V Pljusku pohval boste našli napotke kako dobro vzdrževati in krepiti medosebne odnose. Poudarek daje na komunikacijo v obliki pohval, pozitivnih kritik in preusmerjanja negativnega.

Knjigo bi priporočala vsem, ki bi bili radi oblikovali motivacijsko in vzpodbudno okolje delovanja. Posameznikom, parom, materam, očetom, učiteljem in vodjem na različnih področjih.

Avtor ob predstavi kitov v SeaWorld-u  s trenerjem pripelje gledalca do odgovora na vprašanje kako kot vodja oddelka bolje komunicirati z uslužbenci in kako ohraniti pozitiven odnos v družini, še posebej z najstniškimi otroci. 

LEKCIJA 1

Zgradi zaupanje. Poudarjaj pozitivno. Kadar se pojavijo napake, preusmeri energijo.

Pri učenju kitov za nastop trenerji ne uporabljajo fizičnih kazni ali odrekanje hrane.  Prvo z orkami zgradijo zaupanje in nato poudarjajo pozitivno. Pohvalijo živali, ko nalogo izvedejo pravilno in jim takrat posvetijo veliko pozitivne pozornosti.

Ko pa kit kaj naredi narobe, se zato enostavno ne zmenijo. Oziroma takoj preusmerijo njegovo pozornost.

Več, ko namenite nekemu obnašanju pozornost, večja verjetnost obstaja, da se bo takšno obnašanje ponavljalo.

Če ne želite spodbujati slabega obnašanja, temu ne posvečajte veliko časa. Namesto tega preusmerite energijo. Npr. če otrok joka, ker ni dobil bonbona, preusmerite njegovo pozornost z igračo.

Dobro obnašanje med drugim tudi nagradimo. Pri kitih so nekoč uporabljali ribe. A kaj, ko se nasitijo. Zato kitom veliko pomeni tudi pohvala ali božanje po glavi. Pri zaposlenih je nekakšna motivacija denar, a potrebno je najti tudi druge načine nagrajevanja. Odstotki prodaje, ugodna oddaja počitniških hišic v lasti podjetja… Nagrada za otroke je lahko  skupno igranje.

LEKCIJA 2

Metoda VIR – vir delovne uspešnosti: Vzrok, Izkušnja, Reakcija

V = vzrok;

Tisto, kar povzroči dejavnost ali spodbuja obnašanje je vzrok. Trenerji v SeaWorldu uporabljajo znake z rokami, žvižgi. Pri ljudeh vzrok predstavljajo navodila, izobraževanje, prošnja, kričanje. Najpogosteje predstavljajo vzrok za dejavnost cilji.

Cilji naj bodo jasni. Identični tako za vodjo kot podrejenega. Starša in otroka. 

I= izkušnja;

Ko ljudi motivirate za opravljanje želene dejavnosti in postavite jasne cilje, morate opazovati izkušnjo.

Kiti tako skačejo v zrak, se priklanjajo. Ljudje pa učinkovito komunicirajo, oddajo poročila, otroci pospravijo sobo…

R= reakcija;

Kar se zgodi po želeni dejavnosti. Vodje, starši pogosto po podanih navodilih, ciljih pozabijo spremljati potek akcije oziroma izkušnjo. Posledično nikoli niti ne pohvalijo storjenega.

Najpogostejši odziv, na katerega ljudje naletijo po opravljeni nalogi, je pravzaprav popolna odsotnost odziva. Nihče ničesar ne opazi in ne izraža mnenja. Vse dokler ne gre nekaj narobe.

In ravno reakcija ima največji vpliv na delovno uspešnost.

Možne so 4 vrste reakcij:

-          Brez odziva; ne pričakujte boljšega vedenja

-          Negativni odziv; usmerjanje pozornosti na napačen primer (jezen pogled, verbalna kritika, kazen)

-          Preusmeritev; preusmeritev pozornosti na drugo nalogo in čakanje, da spet naredijo nekaj dobrega. Sledi pohvala, nagrada.

-          Pozitivni odziv; pohvala (za otroke igranje, gledanje TV, drugi privilegiji; v službi napredovanje, izobraževanje)

Primer preusmeritve: šef opiše napako zaposlenega, ne da ga pri tem obsoja. Potem krivdo prevzame nase(ker je podal slaba navodila) in s tem izniči pritisk zaposlenega. Ovire so bile odpravljene in zaposleni se je že bil pripravljen učiti. Šef je z njim podrobno pregledal nalogo, pri kateri je zaposleni naredil neumnost in mu pokazal ter razložil kako jo je potrebno opraviti. Nazadnje je še kot nagrado izrazil zaupanje v zaposlenega in ni niti namignil na kazen. Zaposleni se tako ni počutil neumnega, naučil se je nekaj novega in s še večjo vnemo se lotil naslednjih nalog.

Torej, odziv s preusmeritvijo:

-          Čim prej in brez obsojanja opišite napako ali težavo

-          Pojasnite zakaj ima napaka negativne posledice

-          Če je to primerno, prevzemite krivdo, ker niste naloge dovolj pojasnili

-          Detaljno razložite nalogo in se prepričajte, da jo drugi razumejo

-          Izrazite svojo neomajno zaupanje v osebo

 Preden se pozitivno odzovete ne smete čakati na povsem pravilno opravljanj dejavnosti. Na primer:  popolno tehniko meta na koš otroka. Napredek nenehno opažajte, hvalite, nagrajujte. Ko se otrok postavlja na noge ga pohvalite, ploskajte. Ko naredi nekaj korakov s hojico spet. To mu da motivacijo za naprej. In ko shodi zopet pohvalite. Si predstavljate, da bi otroka kaznovali, ker je vstal? Verjetno nebi več poskušali. 

Posledično v knjigi razlagajo o dveh odzivih:

-          Negativnemu 'pa te mam'; najlažje je pasivno opazovati in nato drugemu očitati napake

-          Pozitivnemu 'pljusku pohval'; ta odziv je težji, saj je zanj potrebno biti potrpežljiv in se obvladovati

Naučite se gledati na vaše sogovornike, sodelavce, prijatelje, otroke iz drugega zornega kota in iščite situacije, v katerih boste naleteli na dobro opravljeno delo. to bo od vas zahtevalo več truda, a ko boste dosegli želeno obnašanje, bo vse poplačano. Pozitivni odzivi naj bodo nenehno prisotni v obliki majhnih pohval, nagrad.

Odziv s pljuskom pohval:

-          Ljudi takoj pohvalite

-          Povejte jim, kaj točno so naredili pravilno ali skoraj pravilno

-          Zaupajte jim svoje pozitivne občutke glede tega, kar so naredili

-          Spodbujajte jih, naj delo še naprej dobro opravljajo

V svojih odnosih poudarjajte pozitivno. 

Če je kdaj od določene osebe neko vedenje res nesprejemljivo. Ste poskusili s preusmerjanjem in ne deluje. Dajte osebi vedeti, da je njeno vedenje nesprejemljivo vendar ne kritizirajte osebe same. S tem bi namreč izgubila zaupanje v vas. 

LEKCIJA 3 

Vprašati se moramo oziroma izvedeti kaj določenega posameznika motivira. 

Različne ljudi motivirajo različne stvari.

Najvišji cilj odziva s pljuskom pohval je ta, da ljudje začnejo črpati motivacijo iz sebe. Sami sebe morajo zalotiti pri dobrem delu in potem temu primerno reagirati. 

Nikoli ne predvidevaj, da veš kaj koga motivira.

Pljusk pohval deluje le, če si odkrit in iskren. Ne se pretvarjati, se prilizovati ali širokoustiti. Vaši sogovorniki bodo to opazili in izgubili zaupanje v vas. 

LEKCIJA 4

Bodite pripravljeni izboljšati odnose z ljudmi s katerimi preživite veliko časa. Družina, prijatelji, sodelavci. Pogovorite se z bližnjimi.

 

Predvidite odzive ljudi že vnaprej in bodite do njih odkriti. Priznajte jim, da ste imeli preveč negativen odnos in da se želite spremeniti. Zaupajte jim metodo s pljuskom pohval in jih prosite za pomoč. Naj vas opomnijo, ko uporabite metodo 'pa te mam'. Naj vam razjasnijo kakšno priznanje si želijo od vas za dobro opravljeno delo. Na kakšen način naj se odzovete, da bo to v skladu z njihovimi potrebami in željami.

Si želite izboljšati svoj odnos? Kdor reče, da se bo potrudil, le na bolj fin način pove, da nečesa ne bo naredil.  Odnos med dvema se ne bo izboljšal, če nista obe popolnoma predani izboljšanju odnosa. Tako tudi npr. zakonsko svetovanje ne bo uspešno, če eden ali oba partnerja nista pripravljena staviti vsega na istega konja, če se, z drugimi besedami, le trudita, ni noben od njiju pošten, ker je odnos še zmeraj na preizkušnji. Šele, ko se oba zavežeta, da se bosta popolnoma predala odnosu, se lahko pogovarjata o katerikoli težavi ali odprtem vprašanju, ne da bi se bala, da bi z eno samo besedo lahko povzročila razpad zveze.

Opisala sem osnovne napotke. Če bi radi izvedeli še več, na konkretnih primerih, pa vzemite v roke knjigo. Prijetno branje vam  želim.

VIR: Pljusk pohval, Ken Blanchard

Moja prva izmenjava - Romunija

Sreda, 20.2.2013, prišel je ta težko pričakovani dan. Odhod v neznano, končna lokacija – Predeal, Romunija. 

Start z okolice Ljubljane je bil predviden ob 04.00, tako, da nisem ravno veliko spala. Že zaradi strahu, da bom prespala budilko, kar mi zadnje časa še kako dobro uspeva. No, zaradi vzhičenosti sem tokrat vstala brez problema. Na poti smo pobrali še Klemna in Petro in se odpravili proti letališču v Zagrebu. Med potjo smo se še dobro prebujali. Ko pa smo se na letališču srečali s preostalimi člani ekipe, Aleksandrom, Bernardo in Majo, so se naše oči kar zasvetile. Polni energije smo opravili check-in ter vse potrebne ceremonije in vzleteli proti Frankfurtu. Ker so nas na letalu pometali na različne sedeže, smo imeli med čakanjem za naslednji let dovolj časa, da smo se malo bolje spoznali. Popoldne smo prileteli v končno destinacijo – Bukarešto. Tam so nas že čakali člani preostalih držav (Romunije, Bolgarije, Turčije, Latvije) in z avtobusom smo se odpravili v dve uri vožnje oddaljen Predeal, njihovo slavno smučarsko letovišče.

Po tem, ko sem bila kar malo šokirana nad kraji mimo katerih smo se vozili, sem bila nato prijetno presenečena nad samo lokacijo in urejenostjo mesta na višini 1100m, ter sploh nad hotelom, ki je predstavljal naše zatočišče v prihajajočem  tednu.

Vsi utrujeni od napornega dne smo se namestili po sobah, katere so nam dodelili. Večinoma smo bili v sobi dveh nacionalnosti, kar je botrovalo k večjemu medsebojnemu druženju. Nekateri smo dan nato še izkoristili za sprehod po naselju, drugi so si raje odpočili in nabrali moči za naslednje dni.

Skratka, prvi vtis, fenomenalen.

Drugi dan. Vsi smo se zbrali na zajtrku. Vse je bilo novo, kraj, družba, zato smo se bolj ali manj razgledovali naokoli in se spoznavali med seboj.

Kot nalašč so bile tudi naše prve aktivnosti povezane s spoznavanjem celote skupine. Speljane so bile v obliki iger,  tako smo vsi sproščeno sodelovali in se tudi nasmejali do solz. Postavili smo se v krog in po vrsti ponavljali imena vsakega udeleženca ter njegov izbran vzdevek. Nadaljevali smo z izmenjavanjem listov papirja, ki so pripadali določeni osebi in to osebno nato narisali. Nekdo je prispeval ali z narisanimi očmi, nosom, ustnicami, lasmi ali ušesi. Na koncu je nastala zanimiva podoba podpisanega člana. Tega smo nato med množico poiskali, ga kaj povprašali in tako ustvarili nekakšen fb profil (s kje prihaja, datum rojstva, kaj študira/dela, hobiji..) . V primeru, da je nekdo pozabil od nekoga ime je nato samo pogledal na steno oz. našo zbirko fb profilov.

Po kosilu smo se v zimskih opravah odpravili proti zasneženemu igrišču, kjer smo prijateljsko tekmovali v gradnji sneženih mož. Zopet smo bili pomešani v skupine iz različnih držav. Tokrat moram reči, da smo vsi pokazali tudi našo umetniško žilico in sposobnost timskega dela, saj so bile stvaritve nadvse originalne.

Naša snežakinja.

Zvečer je po večerji sledila predstavitev države gostiteljice. Pripravili so powerpoint, v katerem so nam predstavili svojo deželo, osnovne informacije, zimske aktivnosti, različne fotografije in nam postavili nagradna vprašanja, da so preverili koliko smo si zapomnili. Romunki sta se tudi oblekli v njihovo značilno nošo in nam predstavili svoj ples. Za konec so za nas pripravili pogostitev z značilnimi romunskimi jedmi in pijačami. Večer smo zaključili v znamenju druženja.

V petek po zajtrku smo se udeležili public caffe-ja. Razdeljeni v skupine smo se posedli po mizah in pri vsaki je bila opredeljena druga tema za diskusijo. Na 15min smo se presedli in na koncu tudi predstavili naše ugotovitve, ideje do katerih smo prišli vsi skupaj. Aktivnost je bila idealna za jutranjo budnico možgančkov, prav tako za izražanje svojega mnenja, razmišljanja in poglobitev angleškega jezika.

Po kosilu je bil na sporedu treasure hunt. Vsaka ekipa je izžrebala 10 listkov na katerih so bile napisane naloge, ki smo jih morali opraviti v mestu. Poleg raziskovanja, smo spoznali veliko novih ljudi, domačinov, občutili ta mestni utrip, kulturo in se ob enem zabavali. Naloge smo morali evidentirati s fotografijami oz. posnetki.

Zvečer je sledila predstavitev Slovenije in Bolgarije, ter naše tradicionalne prehrane.

V soboto zjutraj smo vsi sodelovali pri izdelavi naših mednacionalnih zastav. Ker v Romuniji skoraj nikoli na jedilniku ne manjka polenta, smo svojo namišljeno državo oz. zastavo v barvah članic projekta poimenovali Mamaligaaa (slo: polenta).

Po tem je sledil celodnevni izlet. Obiskali smo zloglasni grad Drakula, se malo sprehodili po bližnji mestni tržnici in kupili kak spominek za naše najdražje. Pot smo nadaljevali še do gradu Rashov, proti večeru pa smo obiskali podzemno jamo.

Prekrasen sončen dan smo zaključili v družbi drug drugega, tokrat v discu.

Peti dan smo bili že kar utrujeni a se nismo dali. Dopoldne smo v dveh skupinah iz snega zgradili zidova in se na znak začeli kepati. Kdo mislite, da je prej podrl sovražnikovo trdnjavo?

Popoldne smo se z našimi zastavami odpravili proti smučišču, se poslikali in nato je vsak po želji izbral svojo aktivnost. Nekateri so šli na sprehod, drugi drsat, tretji na smuči ali snowboard. Sama sem se odločila, da bom Klemnu pomagala kar pri inštruiranju novo pečenih borderjev.

Zvečer je sledila predstavitev Bolgarije in Latvije, kot ponavadi, z njihovimi značilnimi prigrizki. In nato žur do jutranjih ur.

Predzadnji dan smo se dopoldne, ne boste verjeli, ampak polni energije, odpravili na bližnji hrib igrat nogomet na snegu. Tisti bolj zmrznjeni pa smo se podružili ob pijači. V popoldnevi smo se zapeljali do mesta Brašov. Vzeli smo pod pod noge in hoteli prepešačiti na vrh hriba, a smo se zaradi blatne, spolzke poti, raje vrnili dol in si šli ogledat mesto. Tam smo imeli tudi nekaj časa zase, za kakšne nakupe, večinoma smo se šli pa kar podkrepit. Zvečer smo se sprehodili še do bowlinga kluba, odigrali par iger in se vrnili v hotel.

Zadnji dan. Kako hitro je minilo. Naše spomine in vtise smo si kar zapisali drug drugemu na hrbet, na list papirja seveda. Tako ga lahko doma spravimo in ob priliki obujamo spomine na naš prekrasen teden.

Popoldne smo imeli čas, da smo se zopet odpravili na bele strmine. Premočeni smo se vrnili v hotel, mislim, da smo kar ujeli še zadnji dan dobre smuke pred otoplitvijo. Zvečer smo se našemili v vse kar smo imeli pri roki in za zabavo posneli še trenutno svetovno znan video – harlem shake. Večer se je nadaljeval v goodbye party-u. Nekateri so omagali, drugi pa smo šli naslednje jutro kar direktno na avtobus in na letališče. 

Poslavljanje na letališču je bilo težko. Še dobro, da imamo fb in bomo tako svoja poznanstva lažje obdržali. Mogoče se pa še kje, kdaj srečamo, nikoli se ne ve.

Pot nazaj nas je vodila z Bukarešte do Dunaja. Tam smo prestopili do Zagreba, kjer nas je čakal prevoz domov. Za nazaj smo se bolj vlekli iz stola na stol, bili smo namreč neprespani še od celega tedna.

O PROJEKTU

Ker sem se na tovrstno izmenjavo prijavila prvič je bilo zame vse novo in nisem vedela kaj pričakovati.

Poznala nisem nobenega, prvič smo se srečali kakšen teden prej pri nakupu kart. A že ko smo se vsi skupaj zbrali na letališču sem vedela, da se bomo ujeli. Ko pa smo se spoznali z vsemi udeleženci pri naši prvi aktivnosti je bilo čutiti kemijo med nami vsemi. Skozi teden so se vsekakor spletle številne prijateljske vezi. Skupaj smo doživeli in videli marsikaj, kar mi bo zagotovo ostalo v spominu.

Nad samim projektom me je vsekakor navdušila sama tematika izmenjave. In ker sem bolj aktivne sorte nisem mogla izpustiti priložnosti, da se nebi prijavila. Nad državo, ki smo jo obiskali se niti nisem obremenjevala, čeprav so me vsi opozarjali nad revščino tam doli. In med vožnjo proti Predealu sem res doživela šok. Koliba ob kolibi, na vsakem koncu »doštukana« z drugim materialom in ograjena s 40let staro ograjo. Ljudi skoraj ni bilo opaziti, zato pa so se na vsakem koraki sprehajali potepuški psi. A, ko smo prispeli do naše končne destinacije sem bila pomirjena. Mesto je bilo bolj na nivoju, verjetno se gre k temu zahvaliti turistom privlačnemu kraju. Tudi druga mesta, ki smo jih v teh dneh obiskali me niso razočarala.  

Dejavnosti samega projekta so definitivno presegla moja pričakovanja. Kot sem že omenila, je bila nastanitev več kot v redu. Trikrat na dan je bilo poskrbljeno za naše želodce. Čeprav njihove hrane nisem navajena, sem bila sita, kakor tudi vsi ostali. Navdušena sem bila nad zapolnjenimi dnevi s polno aktivnostmi in diskusijami. Pri teh smo bili vedno razdeljeni v različne internacionalne skupine, da smo se med seboj res družili in se spoznali. Kot je poudaril naš vodja, da smo sproščeni, se imamo fajn in da čim več sodelujemo.

Dobra stran tovrstnih projektov je tudi, da jih sofinancira EU, kar pomeni, da si lahko takšno izkušnjo privoščijo tudi tisti, ki si jo drugače nebi mogli.

Skratka, če potegnemo črto, sem pri tej izmenjavi našla same pluse, nobenega minusa. Spoznala veliko ljudi, videla nove kraje, se kaj novega naučila in tudi  obnovila angleščino. Vse to mi bo v življenju zagotovo koristilo, zato udeležbo pri teh projektih vsekakor priporočam vsem, željnim nečesa novega.