Pred kratkim sem doma gostila prijateljico s Kanade. Med
enomesečnim potovanjem po Evropi se je med drugim za tri dni ustavila tudi v
Sloveniji.
Spoznala sem jo med mojim bivanjem v Avstraliji leta 2012 in
se v pogovoru z njo res ujela. Sva bile kar istega mišljenja. Za našo malo
državico je slišala prvič, vendar ni bilo potrebno veliko, da sem jo navdušila za
ogled v živo. Ostale sva v kontaktu, spomladi pa mi je sporočila, da konec
poletja planira potovanje po Evropi in ima namen obiskati punce, ki nas je
spoznala v deželi tam spodaj. Z veseljem sem jo spet srečala.
V resnici sem v času obiska preživljala težko obdobje, niti
nisem imela volje se ukvarjati s čimerkoli, ni bilo energije. A obljuba dela dolg
in za silo sem se spravila k sebi. Mi je bila dobra motivacija.
Tako sem se za tri dni prelevila v pravo turistično vodičko
in lahko rečem, da sem res prvič doživela našo deželo kot turistka. Rojstni
kraj oz. država rojstva je vedno nezanimiva domačim prebivalcem, saj dan za
dnem preživljamo v kraju, ki smo ga že navajeni in naveličani, bolje rečeno, ga niti ne cenimo dovolj. Vedno
smo bolj navdušeni nad obiskom tujine, čeprav imamo sami veliko za ponuditi.
Prvi dan, takoj po prispetju vlaka, sem jo peljala na našo
razgledno točko, Ljubljanski nebotičnik, da si je z vseh strani ogledala naše
majhno glavno mesto. Po osvežitvi doma sva se odpravile proti Lipici, na ogled
konjev in prelepe tamkajšnje okolice. Na poti nazaj sva se ustavili še v
Postojnski jami. Nad njo je bila nadvse navdušena, študira namreč geografijo,
zanjo pa je bil to prvi obisk jame na sploh. Dan se je prelevil v noč in čas je
bil za počitek.
Naslednje jutro sva odrinile proti Bohinju. Naredile krog in
se odpravile posladkat na znamenite blejske rezine. S pletnjo sva se v družbi upokojenih
Američanov odpeljale na Blejski otok.
Prvo vprašanje, ki se mi po navadi porodi ob srečanju tujcev pri nas je: » Kje ste
slišali za Slovenijo oz. kaj vas je prepričalo za obisk?« Zakaj? Ker me zanima
kako znani smo v svetu, bi nas znali pozicionirati na zemljevidu, ali v
njihovih agencijah ponujajo tudi potovanja v Slovenijo, se Slovenija še kako
drugače oglašuje v tujini? Dobila sem zanimiv odgovor. In sicer ena, izmed
skupine šestih parov, je navdušena pevka v zboru. Neki dan je na spletu naključno
naletela na posnetek skupine Perpetuum Jazzile. Ker pa so ravno za naslednjo
destinacijo določili Evropo je z enim glasom vse ostale prepričala, da se
ustavijo tudi v Sloveniji, v želji, da obiščejo koncert. Na njeno žalost so
prišli en mesec prekmalu. Razlog več, da se še vrnejo. Naša dežela jim je res
prirasla k srcu.
Vedno znova sem presenečena nad tujimi narodi kako so bolj
odprti, dobrovoljni in prijazni. Načnejo pogovor, te kaj vprašajo, povejo svojo
zgodbo in v 3 minutah ste že najboljši prijatelji.
Sprehodili smo se po otoku, na katerem je tisti čas ravno
potekalo poročno fotografiranje. Zopet tujih gostov. Bi rekla z države Balkana,
nisem prepoznala jezika. Sledila je pot proti obali in nato Ljubljani.
Vmesna postojanka je bil dom. Zvečer pa smo se s še eno
kolegico odpravile v Stožice navijat za domačo reprezentanco. Vzdušje je bilo
fenomenalno!
Naslednji dan sva preživele v prestolnici. V celem dnevu sva
obhodile večino mesta, pokazala sem ji parke, znamenitosti, grad. Začutila je
utrip mesta, naredila spominske fotografije. Jaz pa tudi.
Veliko sva govorili na temo medkulturnih razlik. Kako je pri
nas ne bom še tu razlagala, situacija vam je verjetno znana. Je pa potožila, da
tudi v Kanadi, izven mest ni veliko služb in je že kar nekaj časa brezposelna. Za sproti dobi plačilo za varstvo sosedovih
otrok na veliki kmetiji. Na deželi je življenje preprostejše in tudi vrednote
so bolj tradicionalne. Njen oče na primer dela kot poštar v javni opravi in
zaradi tega nima skrbi kako bo s pokojnino in zavarovanjem.
Dosti slabši položaj je v ZDA. Kakor si ga po televizijo
slikamo v višave, v resnici niso zadovoljni s predsedovanjem predsednika Obame.
Ni niti služb, možnosti osebnega zdravstvenega zavarovanja pa še manj.
V Evropi je bila presenečena nad vso prehrano . V trgovinah
in po restavracijah jo dobimo mnogo bolj svežo. Za primer je dala kruh. V
Kanadi ga kupiš nekako pakiranega v toastih, za sveže pečenega moraš odšteti
veliko več, česar si večina težko privoščiti. Tukaj se je sigurno najedla
žemljic, bombic in domačega kruha. Tudi sokovi, pripravljene jedi so tam mnogo
bolj sladkane. Razlog zakaj je večina ljudi predebelih tiči v fast food-ih na
vsakem koraku, sploh južneje v ZDA. Poleg tega pa se dobro naješ za malo
denarja (mislim, da so cene menijev polovične kot pri nas). Zdrava prehrana je
zelo draga, prav tako zelenjava in sadje. Malo sem se zamislila nad našo
prehrano. Čeprav si mislim, da na splošno ne jemo ravno zdravo in premalo
posegamo po BIO izdelkih, v primerjavi s svetom čez lužo bom rekla, da smo še v
redu in nam ni hudega.
Počasi se je njen čas tu že iztekal, uspelo nama je zadnji
moment dobiti vozovnico za avtobus proti Nemčiji. Naslednjič se vidiva v njenem
rojstnem mestu, v Ontariu. Komaj čakam!
V teh parih dneh sem ponovno spoznala kako lepa dežela je
Slovenija. In vse imamo na razpolago maksimalno dve uri vožnje z avtomobilom –
no, z vidika Ljubljančanov.
Imam veliko znancev z vsega sveta zato sem se odločila še
malo bolj promovirati naše naravne lepote. In ker smo večinoma v stikih preko
družbenih omrežij (edina pozitivna stran le teh), sem na fb objavila album
posvečen boljši prepoznavnosti naše kokoške. :)
