Potovanja, odkrivanje novih krajev in kultur nam v življenju
toliko dajo, a se večina tega žal še zaveda ne. Posledično komajda kdaj
prestopijo mejo Slovenije. Iz ene skrajnosti v drugo. Tisti, ki pa malo okusijo
tujino, jih slej ali prej izleti zasvojijo. Med njimi sem tudi jaz.
Do nedavnega še sama nisem vedela kaj pravzaprav so mladinske izmenjave. V tem letu pa sem
se udeležila že kar dve. In nista bili zadnji.
Izmenjave potekajo v okviru Evropske unije, ki te dejavnosti
tudi sofinancira. V povprečju za teden letovanja tako porabite 150eur. To ni nič!
Petkrat ne greš ven in privarčuješ.
Kako je to mogoče?
EU namreč krije 70% vseh potnih stroškov in 100% bivanja ter 100% prehrano (tri
obroke dnevno).
Kje najdem več informacij?
Tovrstne ponudbe izvajajo mladinski centri po Sloveniji (malo pobrskajte po
internetu) na fb pa lahko všečkate stran Mladinske izmenjave, kjer po navadi objavljajo
last minute opcije.
Kako se prijavim?
Tako, zasledite ponudbo in zainteresirani ste. Naslednji korak. Najbolje, da se
z vprašanji obrnete direktno na center, verjetno pa so že ob razpisu podana
navodila. Običajno je potrebno poslati motivacijsko pismo v smislu kaj te je
pritegnilo k tej izmenjavi, kaj lahko prispevaš in zakaj bi izbrali ravno tebe.
Pišete v slovenščini ali angleščini, odvisno od zahtev. Izpolnete prijavnico in
z vsemi pripadajočimi dokumenti pošljete na navedeni naslov. Od takrat naprej
pa je stvar v drugih rokah in samo držite pesti, da boste izbrani! Če ne prvič, pa
drugič, le ne obupajte :)
Pogoji? Po navadi
velja starostna omejitev (15-26let). Zahtevano oz. priporočeno je osnovno
znanje angleščine. Ampak naj vas ne bo strah zaradi jezika, ko prideš enkrat v
stik s tujimi ljudmi pogovor kar steče in že v enem tednu je lahko viden
napredek. Le govoriti je potrebno. Vaja, vaja…
Razlikujemo načeloma dve vrsti izmenjav:
-
Mladinske izmenjave na določeno temo, kjer se
gre bolj za druženje
-
In mladinska usposabljanja, kjer vsakodnevno
potekajo predavanja na določeno tematiko
Sama sem izkusila obe. Vendar osebno preferiram
usposabljanja. Tam se še bolj izpopolniš na določenih področjih, se tudi mnogo
več naučiš. Izobraževanja potekajo neformalno, bolj sproščeno. Ni pisanja, temveč postavljanje vprašanj, izmenjava
mnenj, sodelovanje. Ko mentorji vidijo,
da ste utrujeni, imate pavzo ali odigrate kako igrico, da se ponovno zbudite. Izvajate
razne projekte, predstavitve. Npr. presenečena sem bila nad odzivom na nalogo,
ki nam je bila zadana. V šoli po navadi ni nekega interesa, delata dva od
tridesetih učencev. Tam pa smo se dobesedno grebli kdo bo kaj povedal in
naredil. Smo že imeli nov izziv kako delovati v skupini, kdo bo vodja, ko bi pa
vsi naredili vse. Enkratna izkušnja. Udeležila pa sem se usposabljanja na temo
podjetništva, prostovoljstva in zaposlovanja mladih.
Med tem, ko imaš na običajnih izmenjavah več prostega časa,
velikokrat ni nekega strogega urnika, dejavnosti so ali pa niso, vseeno pa
spoznate kraj in kulturo. Večina se za tovrstno možnost odloči le zaradi
ponočevanja – to pa je zame metanje davkoplačevalskega denarja stran in se s
tem enostavno ne strinjam.
Pozitivne plati:
-
Spoznaš veliko vrstnikov z drugih evropskih
držav
-
Obiščeš tuja mesta
-
Vadiš oz. nadgradiš znanje tujega jezika
-
Dobiš širino, razgledanost, izkušnjo, nova
znanja in dognanja
-
Pridobiš samozavest (potuješ sam, si sam med
povsem neznanimi ljudmi; seveda se lahko prijaviš s prijateljem, ampak
priporočam, da potujete res sami, odnesete več)
-
Referenca za CV...
Ali je tukaj sploh kaj negativnega? No, kaj še čakaš, prijavi se, ne bo ti žal!
P.S. Tukaj si lahko prebereš poročilo izmenjave, ki sem se je
udeležila v Romuniji. Kmalu pa objavim tudi zapiske z usposabljanja.
