NAČELA
Zaplesti stvari je zelo
enostavno, težko jih je poenostaviti.
Vsa naša vzgoja, ves
moralni sistem odražajo misel, da je voznik (se pravi tisto kar usklajuje vse
dogajanje v našem organizmu) nor in da ga je zato potrebno držati pod nadzorom
z moralnimi predpisi, z močjo volje in s primerno vajo. Od tod izhaja tudi
prepričanje , da s pravo mero zdrave pameti, ki prihaja od zunaj, lahko ponovno
»spravimo v tir« naš organizem (na zdravstvenem področju), našo podzavest (na
področju psihoterapije) in našo voljo (na področju vzgoje in šolstva).
Začnimo torej izhajajoč
iz predpostavke, da neka oblika upravljanja obstaja in da ni nora, pač pa samo
skrita, tako kot operativni sistem računalnika, ki je sposoben obdelovati
veliko večjo količino informacij od tistih, ki jih vidimo na zaslonu. In da je
ta oblika upravljanja podzavestna ( predhodnje izkušnje, občutki, zaznave) in
je prisotna v vsakem delu sistema, tako kot se DNK nahaja v vsaki posamezni
celici organizma.
Človeški ekosistem ni
pripravljen spreminjati svojih načrtov, če za to nima tehtnih razlogov. Zato z
jemanjem določenih zdravil, vitaminov, hormonov lahko naredimo več škode kot
koristi. Npr če bi zdravili anemijo s primernimi dozami železa, ne da bi
upoštevali do kakšne mere ta simptom tudi na fizični ravni dosledno zrcali
psihološko potrebo po manjši energiji, bi se ista psihološka potreba, potem ko
se je ta problem »rešil« na fizični ravni, verjetno pojavila v kaki drugi
obliki, kot je lahko alergija, izčrpanost. Sicer je pa v nekaterih primerih
koristno odpraviti ali vsaj omejiti škodo na neki ravni ter preložiti
razumevanje na poznejši čas. Npr zdravljenje pljučnice, meningitisa, gripe. Ni
namreč pomembno, kako posežemo v bolezen, pač pa v stališče, ki ga zavzemamo do
bolezni, ko priznamo, da ima ta nek razlog, logiko, inteligenco, dostojanstvo
in svojo funkcionalnost tudi na ravneh, ki so nam prikrite. Za to pa je
potreben terapevtski pristop.
Izgleda, da nam narava
zmore dati le razmeroma kratke bolezni. Medicina je odkrila umetnost kako jih
podaljšati. – Marcel Proust
- Notraj in zunaj; vnetja na koži, bolezno notranjih
organov
- Zgoraj in spodaj; medenica (sedež preživetvenih
instinktov, spolnost, napadalnost), prsi (čustven svet) in glava (razum)
- Suho in mokro; telo za delovanje potrbuje veliko
vode ( suhost telesa ima vlogo ločevanja, vlažnost pa povezovanja organov)
Praviloma je potreba po
vključitvi v svojo družino in v svojo kulturo tista, ki prevlada nad tem, kar v
resnici smo. Npr. nekdo je bil vzgojen v radodarni družini in še vedno dela s
tem prepričanjem, namesto, da bi si dovolil poslušati sebe in v želenih,
določenih primerih ravnati egoistično.
POVEZAVE
Na bolj površinski ravni se lahko poslužujemo
analgetikov in protivnetnih zdravil za odpravo bolečine. Princip se v tem
primeru ne razlikuje mnogo od ugasnitve rdeče lučke na armaturni plošči, ki nas
opozarja na prenizko količino olja v motorju. Praktično gledano se v telesu
bolj malo spremeni in mi se v bistvu zadovoljimo z odstranitvijo alarmnega
znaka. Z razliko od mehanske naprave pa zmanjšanje vendarle ponuja prednost, to
je možnost vključitve nove ravni. Se poslužujemo zdrave prehrane, redno se
gibamo.
Vir: Misliti s telesom; Jader Tolja, Francesca Speciani
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Pritožbe, pohvale, predlogi